
Trte so osnova vseh naših vin. Na območje, kjer so posajene, vplivajo klimatske razmere, vrsta tal, lega vinograda, smeri vetra … S skrbnim opazovanjem vseh teh kombinacij in poznavanjem vsakega koščka zemlje do potankosti sem za posamezne sorte izbral takšno lego, da lahko iz njih pridelam velika vina, ki odražajo mene in moj teritorij.
Robi Bučinel
Vinska posest Dobuje obsega 10 ha vinogradov: 8 ha je v neposredni bližini domačije, 2 ha pa v 3 km oddaljenem Hruševlju. Vinogradi so obrnjeni proti jugovzhodu in so zato večino dneva obsijani s soncem. Rastejo na nadmorski višini med 100 in 170 m, in sicer v terasah na opoki (laporju), kot pravimo po domače naši zemlji, v kateri se ciklično pojavljajo gline, lapor in peščenjak. Taka zemlja ima ogromno mineralov, ki se prenesejo v grozdje, hkrati pa v vino, kar je ena izmed njegovih odlik. Za trte, ki rastejo v taki zemlji, je značilno, da lahko korenine pri iskanju in črpanju hrane segajo tudi zelo globoko, kar omogoča kvalitetno grozdje tudi v sušnem obdobju. Dolina je zelo odprta in zato izpostavljena vetru, ki se umiri šele proti večeru, a le za kratek čas. Jutranja rosa se zaradi takšne lege vinogradov ter sonca in vetra takoj posuši, vlage pa je malo tudi čez dan. Trte so malo gnojene oz. nadomeščena so samo njihova hranila, zato je rast umirjena, posledično pa je zaradi takšnih pogojev potrebno tudi manj škropiti. Trte so danes vezane na enojni guyot. Sodobna mehanizacija delo nedvomno olajša, kljub temu pa vinogradi še vedno zahtevajo veliko ročnega dela, h kateremu je seveda všteta tudi trgatev. Količina pridelka je majhna, od 1 do 1,3 kg na trto oziroma od 6000 do 7000 kg na ha, kar pomeni, da se iz ene trte pridobi ena steklenica vina.