Na vinskem posestvu Dobuje se z vinogradništvom in s pridelovanjem vina ukvarja že šest generacij, čeprav sega tradicija še dlje v zgodovino.? Na kmetiji je vedno živelo več rodov, s čimer se je s starejših na mlajše načrtno prenašalo tako znanje o vinogradništvu in vinarstvu kot tudi občutek ohranjanja tradicije in navezanosti na zemljo. Roman Bučinel, peti gospodar, je v šestdesetih letih z vinom oskrboval gostilne na Vrhniki in v Ljubljani, od leta 1965 do 1985 pa grozdje prodajal v zadružno klet.
Zatem smo se vrnili k pridelovanju lastnega vina za prodajo – najprej pod blagovno znamko Bučinel.
Že leta 1992 smo za vina prejeli prve nagrade na ocenjevanju v Ljubljani, tem pa so kasneje sledile nagrade v Zagrebu, Italiji in Londonu.
Počasi, a z vztrajnostjo smo posest povečevali. Prvotno je kmetija obsegala 4 ha kmetijskih površin. Leta 1993 smo najeli dodatna 2 ha, med letoma 2009 in 2011 pa smo dokupili še 4 ha zemljišč, ki smo jih obnovili in na novo zasadili z različnimi sortami grozdja.
Z nakupom sosednje veleposestniške kmetije v Dobuju smo pridobili tudi kmetijo, ki je že od 19. stoletja pa vse do 2. svetovne vojne vino prodajala v gostilne v bližnja italijanska mesta, kot so Krmin, Gorica, Manzano in Gradiška.
Leta 2000 smo vina začeli prodajati pod blagovno znamko Dobuje.
Pomembna vez, ki vas Snežeče povezuje s preteklostjo, pa je vsekakor rebula, ki je bila v Goriških brdih prvič omenjena ravno v vasi Snežeče. Briški zbornik1 navaja kupoprodajno pogodbo Cod. R 80, iz katere razberemo, da je 27. maja 1336 Ancil iz Snežeč prodal Henriku iz Rittersberga za osem mark eno desetino vinogradov, na katerih se je vsako leto pridelalo po šest veder rebule. Starejši vir pa omenja, da je 31. decembra 1323 Valter, Ancilov oče iz Snežeč, prodal svoje zaselje v Snežečah (Dobuje). Najverjetneje so bili tisti vinogradi na istih pobočjih okrog cerkve Marije Snežne, kjer so sedaj vinogradi rebule posestva Dobuje.
Da je najstarejša steklenica vina v naši kleti ravno rebula - letnik 1969, torej ni naključje.
